| |
 Globalizacija
je tako v tehnološkem kot tudi v sociološkem pogledu odprla
številne nove možnosti za produkcijo in izražanje nacionalnih
kultur. Nacionalne države v teh novih družbenih razmerah niso
več njihov absolutni nadzornik in to dejstvo prispeva k nadaljnji
notranji pluralizaciji oziroma sproščanju nacionalnih kultur.
Tehnologije, ki jih prinaša s seboj globalizacija, so lahko
v veliko oporo ohranjanju in razvijanju različnih kulturnih
sistemov. S temi tehnologijami, na primer, danes ni težko na
umetniških razstavah, v učilnicah in v množičnih medijih razširjati
"interkulturalizem", to je zavedanje o obstoju različnih in
med seboj enakovrednih kultur in civilizacij na tem planetu.
Interkulturna recipročnost v bistvu nasprotuje vse prevečkrat
izraženi delitvi ljudi na dva medsebojno sovražna oziroma izključujoča
se tabora: bodisi na mi-vi/oni ali podobni proti drugačnim.
V interkulturni optiki potemtakem ni prostora za univerzalni
kulturni model.
Janusov obraz globalizacije pa po drugi strani nakazuje, da prihaja tudi do asimetrije oziroma kulturne stratifikacije. Ni majhno število tistih kultur, ki se bodisi niso znale bodisi niso mogle upreti z globalizacijo podprti invaziji televizije, financ, mednarodnega turizma, ali globalnima angleščini in potrošništvu. Nekatere med njimi se lahko predajajo usodni iluziji, da se v svoje dobro globalizirajo, v resnici pa se na subtilni način bolj ali manj dokončno asimilirajo in polagoma izgubljajo svojo izvirno identiteto. Problem kulturne varnosti bo zato igral pomembno vlogo v tistih
prizadevanjih kulturnih ustvarjalcev in civilno-družbenih skupin, ki si prizadevajo za tako imenovani "civilizirani" v nasprotju z "roparskim" predznakom globalizacije. Ali če to povemo z drugimi besedami in bolj konkretno.
Za slovensko kulturo pomeni zdrava globalizacija predvsem to, da prva asimilira tiste vidike globalizacije, ki prispevajo k njeni nadaljnji rasti in ustvarjalni raznovrstnosti - ne da bi jo pri tem slednja preprosto pogoltnila. V takem pozitivnem primeru pride v bistvu do bolj ali manj spontanega spoja med nečim, kar že latentno obstaja v "naši" kulturi in kar pomaga "tuji" oziroma zunanji vpliv spodbuditi k nadaljnjemu razvoju. Pravzaprav je bilo tako tudi že v preteklosti - globalizacija je take procese le še do skrajnosti pospešila.
Prof. Rudolf M. Rizman
|
|
