| |
Iz različnih razlogov, ki se kristalizirajo v posledicah vedno večje globalizacije ekonomije in popularne kulture, se uveljavlja ideja po kateri so definicije različnih nacionalnih identitet izgubile moč svojega utemeljevanja. Svet v celoti se je tako globoko in dramatično spremenil, da lokalne razlike resnično nimajo več nekdanjih jasnih obrisov. Na ulicah od Odenseja pa vse do Božičkove dežele na severu Finske se ljudje oblačijo enako, poslušajo isto glasbo in povezuje jih isti skupni ogromni bazen simbolov in kulturnih izhodišč.
Ena od tém, ki so prevladovale v devetdesetih letih, pa ne zaradi izbire, temveč nuje, je bilo srečanje in spopad med tako imenovano globalno in lokalno ravnjo. Komentatorji vseh družbenih plasti so opazili naraščajoč razkorak med tema dvema ravnema – razkorak, ki je za nekatere že prevelik in je osnova za nerazrešljivo situacijo poimenovano tudi "protislovje McSvet vs. Jihad". Skeptiki trdijo, da je miroljubno sožitje različnih civilizacij (in ne različnih kultur) povsem nemogoče.
Toda, kdo je pravzaprav sovražnik?... Obstaja alternativa, kjer namesto, da bi bili lokalna in globalna raven dokaz brezkončnega antagonizma, veljata tokrat za nujna elementa v kooperaciji, ki bi lahko vodila k nastanku nove ravni, "glokalne". Nenaravnost pojma ga dela smešnega, a ideja, ki stoji za njim, ni povsem nova. Njegov cilj je inačica lokalnosti, ki bi bila prisotna in dosegljiva na globalni ravni. Drugače povedano, gre za stališče, ki sloni istočasno na globalnem pristopu in na lokalnih izkušnjah... Ni težko prilagoditi te ideje bolj osebni sferi. Če nadomestimo izraz "lokalen" z "individualen" in "globalen" z "družbo", ali če govorimo o "posebnem" in "splošnem", se naenkrat znajdemo v zgodovini idej, ki nas popelje do moža z imenom Hegel... Izhodišče za dosego interakcije in povezave med lokalnim in globalnim torej je in mora biti individualna izkušnja. Izkušnja, ki ne more potekati kjerkoli, temveč je postavljena v situacijo povezano z določenim trenutkom in prostorom. Izkušnja, ki se je iz enega ali drugega razloga izkazala kot pomembna za določenega posameznika. Naslednji korak je komunikacija, členjenje lastnih izkušenj na način, da pritegnejo pozornost tistih, ki so pripravljeni in bodo sposobni pozorno prisluhniti. Individualna izkušnja mora biti prevedena in posredovana na način, da bo dosegljiva in berljiva, biti mora nekaj, na kar se je po primernem naporu mogoče navezati.
Citati: Mika Hannula: The Impossibility of Local Identity - Notes on the Necessity of a Situated Self. v Norden/North - Contemporary Art from Northern Europe, Kunsthalle 2000.
|
|
