art.teleportacia.org

VUK ĆOSIĆ- No Land's Man, ali človek brez domovine.
Ta umetnik - kozmopolit z balkanskimi koreninami - je zaslovel s svojim pogumnim in inovativnim pionirskim delom v net.artu. Ćosićev opus je v stalni evoluciji in označuje ga zanimiva zmes filozofskih, političnih in konceptualnih tem, ki so med seboj povezane. Kot protiutež pa deluje inovativna občutljivost za sodobno urbano in underground estetiko. Lani je osupnil svet umetnosti s krajo spletne strani Documenta X, prihodnjič (kar je zelo verjetno glede na izjemno zanimivo evolucijo njegove umetniške poti) ga bomo zasledili kot insiderja manifestacije. Današnji nakup enega izmed njegovih del bi se lahko v nekaj letih izkazal za odlično naložbo. Delo z naslovom Metablink (www.vuk.org/metablink/metablon.php.) je - sicer po krivici -ena manj znanih iz umetnikovega opusa. Pravim "po krivici", kajti Metablink ne predstavlja samo mejnika v Ćosićevem obdobju, poimenovanem "abstract receptionist", ampak za celotni net.art: Metablink je namreč vplival na temu sledeča dela jodi, Valory Grancher in Jeffa Koonsa. Delo ima izjemne estetske kvalitete, izražene s pomočjo dobro uravnoteženega in stimulativnega kromatskega izbora in z zelo učinkovito eksperimentalno spremembo jezika html - te kvalitete so združene v izvor velikega vizualnega ugodja in interakcije. Na kratko: dragulj za vašo digitalno kolekcijo (zasebno ali vašega podjetja). (Sandra Fauconnier)
To delo je trenutno na prodaj za 2000 $
Za podrobnosti in pogodbe se povežite s sedežem ART.TELEPORTACIA

Kdor piše zgodovino Interneta
Cahiers du Cinema

Pri ustanavljanju nove zgodovine, ki opisujejo umetniške prakse na internetu, lahko najdemo odličen primer tega procesa naturalizacije na straneh Artforuma, ki je bil nekoč alfa in omega kritične avantgarde (www.artforum.com). Rachel Greene - odličen primer hibridnega lika profesionalca net.arta (nekdanja direktorica spletne strani Rhizome.org, univerzitetni docent in umetnostni kritik) - je ustvarila kritično analiza zadnjega desetletja net.arta. Članek Greenove z naslovom Projekti na omrežju: zgodovina internet umetnosti (Web Work: A History of Internet Art), želi biti le preprost povzetek, a izkaže se za deklaracijo, ki je odločno zagovorniška. Ko govori o edinem izrazu za poimenovanje vseh dejavnosti, ki slonijo na internetu, in sicer o net.art-u, Greenova ne navede samo anekdote o naključnem rojstvu tega izraza, ampak obloži ta izum s težkimi plastmi ideologije. Avtorstvo za izum izraza pripiše slovenskemu umetniku Vuku Ćosiću, ki je znan po razširitvi kodnega zapisa ASCII (American Standard Code for Information Interchange) na animacijo v Java script na najrazličnejše teme, od zgodovine umetnosti za slabovidne ( http://www.ljudmila.org/~vuk/ascii/blind/) do remejka porno filma Globoko grlo (http://www1-zkm.de/~ascii/java/), in s tem prispeva k ovekovečenju on-line mita, ki pripisuje nastanek izraza slučajnosti ob pošiljanju popačene elektronske pošte. Ćosić ga je kasneje osvojil in ga razposlal vsem članom internetne umetniške skupnosti. Ne glede na to, da bi lahko razpravljali o resničnosti te verzije, bi bilo prav gotovo bolj zanimivo analizirati težko breme, ki ga ta izraz nosi s seboj.