Imate kdaj občutek, da vas vlečejo za nos?

[acoustic space intro]

Na začetku 0 in 1 sploh nista vedeli, da obstajata. Da imata telo, dovzetnost, um. Potem pa sta se nekega lepega dne, od tolikšnega prestavljanja in ponovnega sestavljanja v raznovrstnih permutacijah, končno zavedli sami sebe. Izkristalizirali sta se v tako aseptičnem in dolgem nizu, da si ga človeško bitje ni moglo zapomniti, toda dovolj kratkem, da je lahko vstopil v polje URL naslovov brskalnika (browser). Dodali so še lepo končnico (.org) in vdahnili življenje 0100101110101101.ORG.

Od dne (govori se o dnevu X konec leta 1998, v Bologni), ko se je 0100101110101101.ORG zavedel/a sam/a sebe, so se mnogi ukvarjali z njim/njo. Vendar pa so le redki razumeli, da za tem nizom stojijo bodisi resnični "ljudje iz mesa in krvi" ali pa gre za entiteto, ki se samodejno razstavlja in sestavlja po nekem Dejstvu, ki ga Mi Ljudje nismo zmožni doumeti.

Dejstvo je, da so od pojava 0100101110101101.ORG mnogi poskušali doumeti njene resnične namene, le redkim pa jih je uspelo razumeti. Prvi je to na svoji koži občutil svet net.arta, ki je doživel, da mu je nekatere od najbolj znanih spletnih strani vsrkal vrtinec "ničel" in "enic", iz katerih so bile v bistvu tudi same sestavljene.

Čisto prvi je bil na vrsti Hell.com, neke vrste anti-spletna stran, nastala v letu 1995, navidez brez vsebine in nedostopna javnosti, konceptualna črna luknja v zankah omrežja, prepolne informacij in napeljevanj. V treh letih pa se je Hell preoblikoval v odskočno desko najprodornejših umetnikov in oblikovalcev. Kot prvi poskus, da bi izkoristili hype, ki je obdajal novo obliko umetnosti, je Hell organiziral Surface, on-line razstavo, ki je promovirala umetnike kot so Zuper!, Absurd, Fakeshop in drugi. Februarja 1999 je bil dostop do galerije omogočen samo omejenem števili ljudi. Ta privilegij (torej dostopno geslo za Hell) so imeli naročniki Rhizome, ene izmed prvih mailing list, ki so se ukvarjale z net.artom. Med 48-urno otvoritvijo so "0" in "1", pomešani med množico obiskovalcev, vstopili na spletno stran in s pomočjo posebne programske opreme sneli (download) celotno strukturo. Naložili (upload) so jo na lastno spletno stran, a brez zaščite in jo tako naredili dostopno vsem deskarjem. Akcija je sprožila takojšnjo reakcijo Kennetha Aronsona, Hallovega lastnika, ki je 0 in 1 obtožil kraje in jim zagrozil z mednarodno tožbo zaradi kršitev avtorskih pravic. Danes, po dveh letih, je spletna stran Hell še vedno prosto dostopna na 0100101110101101.ORG.

Druga, ki je padla v past, je bila Olia Lialina, ruska net.artistka prve generacije in ustanoviteljica prve galerije na omrežju, Art.Teleportacia, ki daje v prodajo dela net.arta, zlasti iz prvega obdobja. Spričo neizbežnega vprašanja "kako se lahko proda delo net.arta, če je že brezplačno dostopno vsem?", je Lialina vedno zatrjevala, da za originalnost nekega dela net.arta jamči njena domena. Po njenem mnenju naj bi lastniku dela bilo njegovo lastništvo zajamčeno z možnostjo, da je dostopno na strežniku, na katerega ga je umetnik prvič postavil. Dejstvo, da je delo lahko replicirano na drugih spletnih straneh, je irelevantno: ostaja javno dostopno, vendar ima samo lastnik pravico dostopa do izvirne domene, URL naslova, zahvaljujoč certifikatu, ki ga izda kustos oz. galerija. Tudi Art.Teleportacia je bila očitno vsrkana v niz 0100101110101101.ORG. Ista spletna stran, ki je prodajala "originalnost" domen, se je junija 1999 znašla v položaju, ko je svoje blago prodajala dvakrat, toda brez velikih razlik v ceni …

Septembra 1999 je na vrsto prišla Jodi.org, spletna stran Ascii umetnosti, ki jo je pred približno petimi leti lansirala belgijska dvojica Joan Heemskerk in Dirk Paesmans. Če so dotlej 0 in 1 strani, kopirane od net.artistov, naključno "re-miksali", so spletno stran Jodi enostavno klonirali. Sneto in naloženo, brez najmanjše spremembe.

Na tej točki se je mednarodni tisk (New York Times, Le Monde, El Pais) zavedel, da v prijaznem okolju interneta obstaja spletna stran, ki se posveča sistematičnemu plagiranju on-line umetnosti. To je povzročilo val debat o vprašanjih, ki jih prinaša trženje umetnosti na omrežju (web art), in o sami naravi net.arta. Nihče pa očitno ni spredvidel, da sta v sedanjem času informacijske prenasičenosti glavni vprašanji vidnost in dostop. Možno je, da kloniranje net.arta povečuje njegovo auro, s čimer postavlja na glavo slavne trditve Walterja Benjamina o mehanski reprodukciji umetniškega dela.

Na Božični dan leta 1999 je spletna stran iz Los Angelesa, www.plagiarist.com izvedla akcijo v slogu 01 in sicer je naredila duplikat www.0100101110101101.ORG. Kmalu zatem je 01 odgovoril tako, da je vzpostavil link na plagiarist.org na vhodni strani 01.ORG, torej je konceptualno kloniral klon lastnih klonov!

Leto 2000 se je začelo z dvema retroaktivnima potegavščinama.

Kar celo leto je domena www.vaticano.org gostila spletno stran, ki je bila navidezno "identična" strani Svetega sedeža (www.vatican.va), vendar pa z rahlo spremenjenimi vsebinami: heretičnimi besedili, idiotskimi pesmimi za najstnike ipd. Kar dvanajst mesecev jih je na tisoče obiskalo spletno stran, ne da bi opazili prevaro. Ob izteku prvega pogodbenega leta je Network Solutions preprečila obnovitev pogodbe in domeno prodala. Ni potrebno navajati, da je bil avtor te elegantne prevare 01 in da je nekdanja vaticano.org še vedno on-line znotraj 0100101110101101.ORG.

Februarja 2000 je PROPAGANDA (uradne novice, ki jih 01 pošilja) svetu napovedala Veliko umetniško goljufijo (The Great Art Swindle): domislico 0100101110101101.ORG o življenju, umetniških delih in smrti srbskega umetnika Darka Mavra. Šlo je za čisto mitopoetično dejanje in v letu 1999 je "afera Darko Maver" povzročila vihar v svetu italijanske umetnosti, skupaj z več razstavami, članki in razpravami o tem prekletem umetniku (čigar domnevna dela so bila – v resnici – bedne fotografije, pobrane s spletnih strani kot so www.rotten.com).
Na Beneškem bienalu '99 je samooklicana Kampanja za svobodno umetnost (Free Art Campaign) o Mavru prikazala celo dokumentarec (Umetnost vojne/L'Arte della Guerra).

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Maj, 1998

0100101110101101.ORG za mizo ustvari življenje in dela srbskega umetnika Darka Mavra. V projekt se v skoraj dveh letih vključi na desetine ljudi v raznih mestih, vrhunec pa doseže z oznanitvijo prevare dan po predstavitvi umetnika na 48. Bienalu sodobne umetnosti v Benetkah.

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

[l'Unita]

Q.: Toda, ali [Darko Maver] obstaja samo v fikciji medijev, je na nek način "virtualen"?

A.: Medijski univerzum je vedno bolj neodvisen od realnosti. Čeprav popačena, je televizijska fikcija vseeno odvisna od realnosti. V sodobnem medijskem sistemu in še zlasti z razvojem interneta ta pogoj izginja: virtualna eksistenca je vse manj omejena z realnostjo. Če 0100101110101101.ORG ne bi razkrila prevare, bi Darko Maver še naprej obstajal, še naprej bi se o njem govorilo z razstavami, dokumentarnimi filmi, katalogi in podobnim.

Q.: Kaj ste poskušali dokazati s to akcijo?

A.: 0100101110101101.ORG je poskušala razkriti mehanizme, katerim podlega sodobna umetnost, in odkrito pokazati, da imajo kritiki in galeristi moč, da ustvarijo umetnika neodvisno od vrednosti njegovega dela; ta pojav je splošno sprejet in tudi že samoumeven, njegov domet pa je podcenjevan. V primeru Darka Mavra je 0100101110101101.ORG enostavno preskočila posrednike in dosegla, da se je pozornost usmerila na procese in ne na dela. Paradoksalno je Darko Maver v svojem deklariranem neobstoju bolj avtentičen od desetine drugih domnevnih umetnikov. Umetnost je oblika alkimije, ki, namesto da bi kovino spreminjala v drage kamne, spreminja drek v zlato (Piero Manzoni je prodajal svoje iztrebke dobesedno "za suho zlato"). Potencialno lahko vsaka stvar postane umetnost, treba je samo poznati pravila igre, vključno s triki.

Q.: Kaj mislite, kako vam bo pri publiki uspelo ponovno prebuditi kritično zavest?

A.: Na primer s tem, da vzbudimo dvom: če je bil Darko Maver ustvarjen za mizo, bi tako lahko bili tudi drugi umetniki. In naprej, z odstranjevanjem aure z mita o umetniku kot ustvarjalnem geniju, izoliranem od sveta in z muzo, ki ga navdihuje - z demitiziranjem ponesrečene ideje, ki se vleče od romantike.

Q.: In menite, da ste dosegli vaš namen?

A.: Iz nič do Beneškega bienala v enem letu - niti Peggy Guggenheim ne bi bila zmogla več.

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

15. december, 1998

Aktivisti kupijo domeno www.vaticano.org, ki jo uporabijo zato, da ustvarijo in celo leto vzdržujejo "uradni" informativni organ Svetega sedeža, ogromno spletno stran, ki je po videzu identična resnični, toda s spremenjenimi vsebinami. V dvanajstih mesecih približno 200.000 ljudi obišče vaticano.org in nihče ne opazi, niti za trenutek, da so bile vsebine na spletni strani "popravljene". Ta projekt je bil rezultat sodelovanja 0100101110101101.ORG in Lutherja Blissetta. Možno je bilo prebrati vse mogoče: heretične razglase, izmišljene besede, neodpustne napake in pesmi skupine 883 (italijanske najstniške skupine), odlično vključene v "prepričljiv" kontekst. S spletne strani je možno pisati pisma papežu osebno, ki je npr. romarje preusmerjal v najbolj oddaljene kraje. Gre za "slavljenje svobodnega duha".

Ob izteku prvega leta pogodbe z Network Solutions (to je podjetje, ki prodaja internet domene), ta prepreči 0100101110101101.ORG obnovitev pogodbe za domeno vaticano.org, ki je bila redno kupljena. Network Solutions zavrne številne poskuse plačila in točno ob izteku pogodbe proda domeno nekemu katoliškemu združenju s sedežem v Rimu.

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

- 11. maj , 1999: 0100101110101101.ORG začne proizvajati "hibride", datoteke, ki jih oblikuje z "miksanjem" del, ukradenih drugim net.artistom.

- 11. maj, 1999: Kopija Hell.com-a, najbolj znanega net.art muzeja. Replika (mirror site) spletne strani je objavljena brez zaščitnega gesla. Po pičlih dveh urah dobi 0100101110101101.ORG prvo grožnjo Hell.com-a s pravnimi ukrepi zaradi kršenja avtorskih pravic. Replika je še vedno obstaja.

- 9. junij, 1999: Aktivisti snamejo in spremenijo Art.Teleportacijo, prvo net.art galerijo, ki se pojavi v omrežju. Razstava Miniature herojskega obdobja postane Hibridi herojskega obdobja in razstavljena dela so radikalno spremenjena. Sledi dolga razprava v Omrežju, v kateri soočajo stališča Olia Lialina, ustvarjalka Art.Teleportacije, in zagovorniki taktik 0100101110101101.ORG.

- 12. september, 1999: Na spletni strani 0100101110101101.ORG objavijo klon spletne strani znanega net.artist para Jodi, tokrat brez kakršnekoli spremembe, zato da dokažejo, da gre idejo in prakso – kot sta avtentičnost in unikatnost umetniškega dela – šteti za oviro v razvoju Omrežja.

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

[telepolis]

Q.: Na internetu ste postali znani, ker ste naredili popolno kopijo umetniške spletne strani Hell.com-a, ki ste jo potem naložili na vaši spletni strani. Povejte mi, kaj natančno se je zgodilo …

A.: Prijavljeni smo bili na net.art mailing listo Rhizome. Tam smo izvedeli, da bodo na Hell.com-u za 48 ur odprli dostop do razstave Surface. To smo vedeli samo prijavljeni na Rhizome in za dostop je bil potrebno geslo. Nikoli nismo videli Hell.com-a, vendar smo o njem slišali govoriti in vedeli smo, da gre za največji net.art muzej. Med 48-urno dostopnostjo smo sneli vse datoteke na spletni strani. Ni bilo tako enostavno kot se zdi, potrebovali smo 26 ur. Potem smo jih naložili na našo spletno stran in poslali elektronsko pošto z več kot stokrat ponovljenim naslovom domene na nekaj mailing list in časopisom.

Q.: Ste vzbudili reakcijo Hell.com-a?

Date: Mon, 10 May 1999 21:42:33 -0700
From: JUSTICE@HELL.com
Subject: WARNING1.0|||COPYRIGHT VIOLATION

re:
open_source_hell.com HTTP://WWW.0100101110101101.ORG/hell.com
srčkano...
naprošamo vas, da nemudoma umaknete ta material z vašega strežnika
. kršite mednarodne zakone o avtorskih pravicah, ki so jasno navedeni v istoimenskem razdelku našega “source code”.
poleg tega gre omeniti,
da ste posamezno, kot kaže, kršili avtorske pravice kar nekaj naših članov

:::::::::::::::

||||

ne bi bilo slabo, če bi vaše “sposobnosti” poskušali uporabiti za to, da naredite kaj *originalnega*

JUSTICE@HELL.COM

Security\\\\

http://HELL.COM

|||||||||||

Q.: Se strinjate, da je to, kar počnete, zanimivo ali da ima enostavno smisel samo zato, ker to počnete znotraj umetniškega konteksta?

A.: Če za tovrstne akcije uporabljaš umetniška dela, ima operacija vrednost sama po sebi. Če to delaš z vsebinami, ki niso umetniške, postane veliko težje ločiti vsebine od same operacije. Če ukradeš Disneyjevo spletno stran, potem napadaš Disney, 0100101110101101.ORG pa ne zanimajo takšne stvari. Ukvarja se z drugimi protislovji kot so originalnost in reprodukcija, koncept avtorstva in "network", avtorske pravice in plagiatorstvo. Ni treba, da si eksplicitno političen zato, da posreduješ politično sporočilo.

Q.: Vendar je to v naravi Omrežja. Kdorkoli lahko pogleda "source code" neke spletne strani in vidi, kako je bila narejena, in gotovo ne potrebuje nekega umetnika, da to stori namesto njega …

A.: Ničesar si nismo izmislili, naredili smo samo, da je postalo eksplicitno. Seveda za naš način delovanja ne zahtevamo nikakršnih avtorskih pravic. Kdorkoli lahko sname cele spletne strani. Potrebuješ samo ustrezni software in ni ti treba skrbeti, da boš kršil avtorske pravice. Naša ideja je, da obstaja drugačen način, kako vzpostaviš odnos do nekega dela. Lahko izbiraš svoj odnos, kaj boš z delom naredil. Ni obvezno, da bi ga samo gledal, na voljo imaš sredstva, da storiš tudi kaj drugega.
Kloniranje je samo ena izmed možnih praks pri teh delih. Lahko jih spreminjaš, jim kaj dodajaš, zamenjuješ vrstni red, celo uničiš, narediš lahko karkoli hočeš. Želeli bi si videti več tovrstne interakcije v omrežju.
Gre za to, da v omrežju, tako kot v realnem svetu, ne obstajajo "geniji", ki jih navdihuje muza, obstaja samo velikanska, neskončna izmenjava informacij in vplivov. "Znanje" je samo en velik plagiat. Tudi v realnem svetu so osebe, ki delajo zanimive stvari na to temo - kot so posegi Piera Cannate pri Michelagelu in Pollocku, kot Aleksander Brener, ki je iz Malevičeve slike ustvaril novo …

Q.: ...in je ljudem vzel možnost, da bi videli Malevičev "Črni kvadrat" ...

A.: Lahko ga vidijo v katalogih.

Q.: Brenerja imajo za Antikrista sodobne umetnosti, anti-umetnika, ki se ga je treba bati. Za kaj se imate vi?

A.: Nimamo se za "umetnike", ampak za "gledalce". Nismo proti umetnosti, nismo anti-umetniki. Videli smo, kaj se je zgodilo Dadi in drugim zgodovinskim avantgardam, ni važno, ali se imaš za umetnika ali anti-umetnika, edina stvar, ki nas zanima, so "vsebine".

Q.: Torej bi lahko tudi nehali početi to, kar počnete, saj bo vseeno ponovno uporabljeno …

A.: Ta obsesija "biti ponovno uporabljen" je situacionistična paranoja. Če nikogar prav nič ne zanima to, kar počneš, ni nujno da zato, ker si tako radikalen, ampak bolj verjetno zato, ker nimaš kaj povedati. Toda če imaš s "ponovno uporabiti" v mislih "da bomo obogateli", upamo, da nas bo kdo ponovno uporabil.

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Subject: Journalist’s Inquiry Re: Hell.com
Date: Fri, 14 May 1999 10:57:18 -0500
From: Matthew Mirapaul mirapaul@nytimes.com
To: 0100101110101101@0100101110101101.ORG

Zdravo--

Ime mi je Matt Mirapaul in sem avtor New York Timesove rubrike “arts@large” na spletu.. Občasno sem svojim bralcem poročal o dejavnosti Hell.com-a, zato sem januarja opazil “Surface”. Na net.time postingu sem videl tudi obvestilo o “Lutherju” (pojavil se je tudi v Rhizome Digest tega tedna). Bi bili tako prijazni in mi povedali kaj več o sebi – kaj delate in zakaj? Iz tega bi lahko izšel zanimiv članek.

Pozdrav,

Matt Mirapaul

--
Upanje brsti atonalno.

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

[britannica]

Q.: Kdo je 0100101110101101.ORG?

A.: 0100101110101101.ORG nikoli ne odgovarja na takšna vprašanja. Anonimnost ni samo vprašanje osebnih imen ampak ima opraviti tudi s poreklom in življenjepisi. Dejavnost 0100101110101101.ORG ne zadeva umetniške individualnosti.

Q.: Kateri je vaš najljubši futurist?

A.: Benito Mussolini. Fašistična revolucija je predstavljala najdoslednejši razvoj avantgardnih utopij. Preseganje meje med umetnostjo in življenjem – slogan zgodovinskih avnatgard – in sen, da bi realnost oblikovali po estetskih kanonih, sta prav v Mussoliniju našla neizprosnega in doslednega ustvarjalca.

Q.: Menite da Amerika potrebuje raketni obrambni sistem pred jedrskimi napadi?

A.: Ne.

Q.: Kakšen je odnos med umetnostjo in glasbo?

A.: Glasbeniki vedno pogosteje proizvajajo svojo glasbo izhajajoč iz "vzorčenja" (sampling) – Negativland so eden od najdoslednejših primerov – in predelave zvokov, vzetih iz neskončnih virov, ki so že na voljo. Vsakdo je torej istočasno proizvajalec surovine, predelovalec, avtor, poustvarjalec in poslušalec v verigi kooperativnega ustvarjanja in uživanja. 0100101110101101.ORG uporablja isto prakso v umetnosti, "hibridi" niso nič drugega kot "vzorčenje" materiala, ki nam je na voljo. Trenutno problem ustvarjalnosti ni v ustvarjanju nečesa novega, ampak v tem, da se naučimo uporabljati to, kar je že bilo ustvarjeno.

Q.: Je subverzija pričakovanj gledalca pomemben del vaše umetniške tehnike ali ste samo provokatorji?

A.: 0100101110101101.ORG zanima subverzija sredstev. Dober film, tako kot dobra slika ali dober roman, oddaja energijo, ki so jo avtorji vložili vanj; subverzija sredstva postane metafora za subverzijo tout court in zbudi zavest uporabnika. Godardov film je na primer bolj subverziven od drugih filmov z bolj eksplicitno "revolucionarnimi" vsebinami, ker od gledalca terja, da se opredeli. In zato mora biti delo, če naj učinkuje, sposobno obnavljati ne toliko vsebine kot mehanizme. Samo z razstavljanjem teh mehanizmov jih lahko razumemo in, če je potrebno, tudi spremenimo. Ne potrebujemo drugih umetniških predmetov, temveč dela, ki naj zbudijo zavest gledalca.

Q.: Kakšen nasvet bi dali bralcem, ki si želijo ustvariti lastno zbirko del net.arta?

A.: Naj si pogledajo "cache folder" svojega brskalnika.

Q.: Bi lahko strnili vaše stališče o konceptih kot sta "avtor" in "originalnost"?

A.: Umetniško delo je bilo v načelu vedno možno reproducirati, toda z net.artom je kopija povsem identična originalu. Iz tega izhaja, da je ponavljanje konceptov, za katere se je zdelo, da v realnem svetu delujejo, postalo "non-sense". Pojmovanje avtorja na splošno in posledično konceptov, kot sta avtentičnost in dodana vrednost, je tesno povezano z ekonomskimi, institucionalnimi in pravnimi vidiki tradicionalne umetnosti. Po izumu tiska, torej z avtomatizacijo reprodukcije besedil, se je pojavila potreba, da se pravice avtorja definirajo tudi kot pravice izumitelja in ne le obrtnika. Figura avtorja je nastala v prav posebni ekonomski in socialni konfiguraciji – torej se ne moremo čuditi, če stopi v drugi plan, ko se spremenita komunikacijski sistem in sistem družbenih odnosov. Konec koncev pa (ne)pomembnost avtorja ne pogojuje ne kulturne produkcije, ne umetniške ustvarjalnosti. Net.art terja nove kriterije za produkcijo, hranjenje in uporabo, ki pogosto prihajajo v spor s starimi konvencijami umetniškega sistema, kakršna je potreba po institucijah in osebah, ki opravljajo vlogo posredovalcev. Ustvarjanje novih oblik trženja intelektualne lastnine postaja očitno nujno.

Q.: S čim se trenutno ukvarjate?

A.: Trenutno se 0100101110101101.ORG ukvarja z reševanjem protislovij kapitalizma.

Q.: Obstajajo linki, ki bi jih bralci morali poznati?

A.: Neue Slowenische Kunst, Johannes Baader, Negativland, R.D. Laing, Richard Stallmann, Alfred Jarry, I/O/D, Godard, Pan Sonic, Marcel Duchamp, Leni Riefenstahl, Luther Blissett, etoy, Alexander Brener, Mongrel, Werner Herzog, Nezvanova, Kraftwerk, Carpenter, RTMark, Bertolt Brecht, Sex Pistols, Rainer Werner Fassbinder and Ernest Hemingway.

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Date: Wed, 16 Feb 2000 18:49:44 -0800 (PST)
From: viewer at starsixtyseven vieweratstar67@yahoo.com
Subject: Re: [0100101110101101.ORG] plus 3mb
To: PROPAGANDA@0100101110101101.ORG
Cc: twhid@mteww.com

Dragi 0100101110101101.ORG,
+++
radi bi na vas naslovili nenavadno prošnjo. Doslej je del vaših dejavnosti bilo kopiranje tujih spletnih strani. Hell, Jodi itd. so vsi padli v vašo mrežo. Moja (naša) prošnja je naslednja: ste kdaj kopirali spletno stran po naročilu? 3mb je delo, ki sloni na tankem ledu. Prej ali slej bo prišla pomlad in led se bo stopil. Morda bi si lahko spletno stran 3mb pripojili vi. Ste kdaj že imeli prostovoljnega poskusnega zajca?
+++

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

[haaretz]

Q.: Kakšna je razlika med kloni spletnih strani, ki ste jih naredili in "originali"?

A.: Kopije so mnogo bolj pomembne od originala, čeprav se od njega ne razlikujejo. Kopije vsebujejo ne le parametre kopiranih spletnih strani, ampak še veliko več: idejo samo in dejanje kopiranja.

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Date: Sun, 17 Sep 2000 21:00:01 +0900
From: Marc Voge marc@totalmuseum.org
Organization: Total Museum
To: jodi@0100101110101101.ORG, jodi@jodi.org
Subject: Project 8, Seoul

Dragi jodi,

Zdravo, sem Marc Voge, gostujoči kustos muzeja Total Museum of Contemporary Art v Seoulu, Južna Koreja. Rad bi vas povabil, da sodelujete v “Project 8”, prestižnem mednarodnem dogodku, ki bo letos gostil oseb umetnikov na omrežju.
V zadnjih izdajah je ta letna skupinska razstava povabila priznane umetnike kot so Tony Cragg, Thomas Ruff, Toni Grand and Andy Goldsworthy. Total Museum je ponosen, da bo v letošnjem Web Project 8 predstavil korejskega umetnika Young-hae Changa, dobitnika SFMOMA Webby Award. Otvoritev razstave je predvidena za 1. december 2000 in vsak sodelujoči umetnik na omrežju bo imel pravico do 1000$. Za to vsoto vas prosimo, da ustvarite izvirno delo, ki ga boste poslali na spletno stran Total Museuma do polovice novembra. Dva meseca, ki naju ločita od predvidenega datuma, je relativno kratek čas; tega se zavedamo, vendar pa upamo, da bomo umetnike spodbudili, da se lotijo projektov v kratkem roku z originalnimi dosežki.
Načrtujemo tudi izdajo CD-ROMa razstave.
Upam, da boste sodelovali. Ne oklevajte, po e-mailu mi lahko pošljete kakršnokoli vprašanje. Moj naslov je marc@totalmuseum.org.
Upam, da bom kmalu dobil vaš odgovor.
Z lepimi pozdravi,

Marc Voge

http://www.totalmuseum.org

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Date: Wed, 20 Sep 2000 13:22:39 +0900
From: Marc Voge marc@totalmuseum.org
Organization: Total Museum
To: jodi@0100101110101101.ORG
Subject: Re: Project 8, Seoul

Drag/i jodi@0100101110101101.ORG,

Hvala za vaše delo! Je veličastno! Zelo mi je všeč!
Obstaja samo en problem: opazil sem, da sem zagrešil hudo napako – niste jodi, ste jodi@0100101110101101.ORG. Vidite, pravkar sem od jodija prejel e-mail, v katerem mi sporoča, da ste “ponaredek”.
Po tem, kar mi piše jodi, naj bi bili vi skupina italijanskih umetnikov iz Bologne (naj poudarim, da mi je to mesto izredno všeč), ki se pretvarjajo, da so jodi.
Res škoda, ker je vaše delo originalno – in zelo drugačno od jodijevih del.
Zakaj se izdajate za jodija? Zakaj niste enostavno to kar ste?

Pozdrav,

Marc Voge

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Januar 2001

0100101110101101.ORG lansira svojo zadnjo provokacijo: life_sharing. Kot pri Napsterju in softwaru "peer-to-peer", ima vsak uporabnik interneta od trenutka, ko se je začel life_sharing (anagram file sharinga), 24 ur na dan prost dostop do računalnika 0100101110101101.ORG: arhivi, tekoči projekti, software in celo zasebna pošta so javno vidni. Z apliciranjem modela General Public License na umetnikov osebni strežnik in na celotno vsebino našega računalnika, life_sharing radikalno ogroža koncept zasebnosti in raziskuje protislovja intelektualne lastnine v dobi odprtih virov informacij.

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

[fuller]

Q.: Jasna implikacija projekta life_sharing je odprava meja med javnim in zasebnim življenjem in med osebnimi in javnimi podatki. Vidite v vsem tem kakšno tveganje ali pa ste v celoti prečistili ali celo na novo ustvarili podatke, ki so na voljo v vašem računalniku? Kako ta transparentnost procesov učinkuje na vaš način dela, komuniciranja in življenja?

A.: 0100101110101101.ORG je life_sharing, njen trdi disk je v celoti javen, vsakdo si ga lahko pogleda in ga reproducira, je javna last. 0100101110101101.ORG ne bo producirala posebnih vsebin, razen če bo to nujno iz tehničnih razlogov. Računalnik bomo uporabljali kot vedno doslej. Seveda pa ni moč prezreti dejstva, da smo tako "odprti", vsaka zunanja in notranja povezava spremeni celotno strukturo, saj vpliva na sam projekt, na primer na način delovanja ali izražanja.
Če upoštevamo razraščajoči se trend multinacionalk, in ne samo njih, da posegajo v zasebno sfero, ter posledično ogromen napor tistih, ki želijo obvarovati svojo zasebnost, lahko imamo life_sharing za prikaz absurda. 0100101110101101.ORG je trdno prepričan, da je zasebnost ovira, ki jo je treba odpraviti. Ideja zasebnosti je zastarela. Računalnik, povezan v omrežje, je sredstvo, ki omogoča prost pretok informacij, to je njegov namen. Karkoli prekinja prost pretok informacij, predstavlja oviro, ki jo je treba preseči. 0100101110101101.ORG rešuje dualizem javne in zasebne lastnine tako, da nudi empirični model, ki lajša prosto distribucijo znanja in hkrati zagotavlja možnost njegove uporabe.
Odslej bo produkt 0100101110101101.ORG njena vidnost. Life_sharing je temelj, v katerem bodo dodane še druge storitve, vse pa z namenom, da prikažejo, do katere točke je možno spremljati naše življenje. Na ogled nameravamo postaviti čim več podatkov o nas samih, ne samo s pomočjo preglednosti trdega diska, ampak tudi z analizo ekonomskih transakcij, uporabe kreditne kartice, fizičnih premikov, nakupov itd. 0100101110101101.ORG bo prikazala maso informacij, ki jih je v sodobni družbi možno spremljati pri posamezniku.

Q.: Pri life_sharingu ste se sklicevali na GNU General Public License (GPL), posebno vrsto licence za software, ki ga je razvila Free Software Foundation. Ta licenca omogoča uporabnikom softwara, da ga spreminjajo, prilagodijo svojim potrebam, če potem sami omogočijo, da so njihove spremembe javno dostopne drugim, ker kode, ki so jo razvili, ne "zaklenejo". GPL je dokument, ki je vzbudil veliko zanimanje tudi izven kroga programerjev, saj je omogočil povezavo z drugačnimi praksami kot je kolektivno in odprto avtorstvo oziroma redefiniranje koncepta avtorskih pravic, intelektualne lastnine in tako dalje.

A: Dejstvo, da smo za operacijski sistem uporabili Linux in posledično licenco GPL nikakor ni slučaj, je sad političnih odločitev, tehničnih in pravnih razlogov. Skupaj s pravnikom delamo na licenci, ki jo bomo uporabljali pri vseh datotekah, kjer ni posebej navedena druga licenca. Ta licenca se prosto zgleduje po GPL, vendar pa bo razširjena na katerikoli intelektualni produkt, kjer bo jamčila možnost, da se:
- produkt uporabi,
- produkt spremeni,
- distribuirajo kopije produkta, spremenjene ali ne (bodisi brezplačno, bodisi proti plačilu).
Ta licenca tudi onemogoča, da bi dodajali omejitve, saj odpravlja možnost, da bi uveljavljali avtorske pravice pri produktih, dodanih ali kombiniranih s produktom, ki ima to licenco. Doslej 0100101110101101.ORG enostavno ni uveljavljala avtorskih pravic pri nobeni stvari, ki jo je naredila. Predvsem zato, ker 0100101110101101.ORG ni nikoli nič proizvedla. 0100101110101101.ORG se omejuje na to, da prestavlja pakete informacij, preusmeri njihov tok, opazuje spremembe in morda iz tega izvleče dobiček. Vidnost je pravi problem omrežja. Če kdo uporabi tvojo glasbo, tvoje besede ali tvoje podobe, ti samo dela uslugo.

Številni so že spontano uporabili 0100101110101101.ORG (www.plagiarist.org, www.geocities.com/maxherman_2000/hell.phpl, www.message.sk/warped). Če še komu drugemu razen nam uspe izvleči dobiček iz 0100101110101101.ORG, je to samo njegova zasluga. Konec koncev smo to storili tudi mi s hell.com, art.teleportacia in jodi.org: dobiček je, hote ali nehote, vedno vzajemen.

Q.: Da, to je dodana vrednost, ki nastopa tudi v ekonomiji vidnosti. Če razvijemo ta koncept, se zdi, da sta zlasti dva načina kako pristopiti k problemom, ki jih porajajo termini kot so polastitev/plagiatorstvo/anti-avtorske pravice, itd. Enega opisuje že Hegel, ko v Osnovnih črtah filozofije prava pravi: "Polastiti se nekega predmeta pomeni v bistvu manifestirati nadvlado lastne volje nad predmetom". Drugi pristop je generiranje kontekstov, v katerih prevlada dinamika kroženja in uporabe, z večjo ali manjšo stopnjo odprtosti, in ne uveljavitev volje. Drugačno formulacijo lahko zasledimo v praksah anti-avtorskih pravic, običajno uporabljenih v undergroundu in v radikalni rabi medijev v Italiji in tujini, kjer so avtorske pravice na voljo za druge nekomercialne rabe ali udeležence socialnih gibanj, ne pa tudi za reprodukcijo lastnine. Tako se "navznoter" ustvarja odprt kontekst, čeprav orožje avtorskih pravic ni odpravljeno. Ali te oblike nekako ustrezajo dvema modeloma, o katerih ste govorili?

A: Običajno je, da se "nobene avtorske pravice" (no-copyright) zamenjuje z "noben dobiček" (no-profit). Plačilo, v različnih oblikah, ni nezdružljivo z 0100101110101101.ORG in life_sharing je takšen primer, saj gre za projekt, ki ga financira institucija. "Open-source" software, glasba Negativlandov, knjige Wu-Minga, vse to so primeri intelektualnih produktov, ki so znali združiti model "nobenih avtorskih pravic" in trženja. "Nobene avtorske pravice" ni več underground praksa ampak "produkcijski standard" v kulturi.
To pomeni predvsem, da se zavedamo, da nam naše znanje ni prirojeno, je nič drugega kot sinteza različnih kulturnih produktov. Potemtakem to pomeni omogočiti, da postane naše znanje deljivo, tj. da ga ne uporabljamo samo mi, ampak kdorkoli, tudi v komercialne namene, seveda pa je treba ob tem preprečiti, da bi kdo to možnost omejil. Problem avtorskih pravic je čedalje bolj pomemben. Ne zadeva samo software, umetnost ali glasbo, vedno bolj prodira na vsa področja bivanja. Poglejmo na področje genetike. Leta 1987 je bil sprejet revolucionarni odlok, očitno zaradi zlorabe zakonov, ki so vladali pri koncesiji patentov, osnovanih na naravnih odkritjih. V odloku so razlgasili, da je komponente človeškega bitja (geni, kromosomi, celice, tkiva) možno patentirati in obravnavati kot intelektualno lastnino vsakogar, ki bo prvi izoliral DNA, opisal njene lastnosti in funkcije, predlagal uporabo in dal nekaj denarja za patent. To lahko pomeni, da naj bi oseba, ki želi opraviti test genske kode, morala plačati odstotek podjetju, ki poseduje avtorske pravice enega ali več njenih/njegovih genov.
"Manifestirati nadvlado lastne volje nad predmetom" pomeni, da moramo vsakokrat, ko je to potrebno, vsakokrat ko imamo pred seboj distanco, ki nam ne pripada, ko z drugimi delimo knjigo, film, sliko, imeti možnost, da rečemo: "Jaz sem to naredil! Moje je!"

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

From: “TheExplicit” redaction.explicit@oem.es
To: hell.com@0100101110101101.ORG
Subject:
Date: Sat, 18 Dec 1999 19:51:11 +0100

Kdo hudiča ste vi?

::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Spletna stran: HTTP://WWW.0100101110101101.ORG
E-mail: BIENNALE@0100101110101101.ORG

OPOMBE

[acoustic space intro] SNAFU, Uvod v Nobody dare to call it plagiarism!, intervju - pripravil Snafu, Acoustic.Space, oktober 2000.

[britannica] Vzeto iz 0100101110101101.ORG: They’re Not Just Mean, intervju, Britannica, 21. julij 2000.

[unita] Vzeto iz Abbiamo svelato i trucchi dei critici - gli 0100101110101101.ORG raccontano qui come "intervengono" nelle loro operazioni "beffarde", intervju – pripravil Antonio Caronia, l’Unita, 14. februarja 2000.

[telepolis] Vzeto iz Keine Künstler, nur Betrachter, intervju – pripravil Tilman Baumgärtel, Telepolis, 9. decembra 1999.

[haaretz] Vzeto iz Life imitates art and art imitates itself, intervju – pripravil Uri Pasovsky, Haaretz, 19. september 2000.

[fuller] Vzeto iz Data-Nudism, intervju – pripravil Matthew Fuller, Walker Art Center, 1. januar 2001.